Mesec: december 2020

Kakšen občutek pa v vas vzbudijo igre na srečo?Kakšen občutek pa v vas vzbudijo igre na srečo?

Televizijski oglas za igre na srečo me tokrat popelje v preteklost, polno dogodivščin z dedkom in babico. Počitnice pri dedku in babici so bile vedno najbolj zanimive in polne presenečenj. Nikoli mi ni bilo dolgčas. Zelo dobro se spomnim, kako me je dedek nekega dne podučil, kaj so igre na srečo in kakšen vpliv imajo dandanes v svetu. 

Vsako soboto, zgodaj zjutraj smo odhiteli na tržnico po sveže sadje in zelenjavo, da bi se izognili gneči in dobili le najboljše pridelke kmetovalcev. Z dedkom sva imela to navado, da sva babico pri nakupovanju pustila samo, midva pa sva medtem hitro zavila na loterijo. Dedek mi je poleg svojega loto listka tudi dovolil, da si izberem srečko, ki je bila, ne boste verjeli, vedno dobitna. Ko smo prišli domov, sem hitro poklicala svojega brata, da bi se mu pohvalila, kako srečno roko sem imela tokrat. Ta mi je seveda iz čistega ljubosumja skušal vzbuditi dvome o tem, ali so rezultat priredili samo zato, da bi se še kdaj vrnila v poslovalnico in kupila novo srečko. Dedek mi je kasneje povedal, da imajo igre na srečo lahko dva obraza. Na eni strani lahko človeka osrečijo, na drugi strani pa v človeku vzbudijo odvisnost, ki lahko vodi v žalosten konec. Poduči me, kaj sploh so igre na srečo in zakaj je igranje s srečo v življenju lahko nevarno. O igrah na srečo lahko govorimo takrat, ko je pri igri prisoten denar. Lahko gre za katerokoli igro, najbolj pogoste pa so:

• Igre s kartami
• Igre s kockami
• Igre s kovanci

Končni rezultat pri igrah na srečo prepuščamo naključju. Kar zmrazi me, ko pomislim, da bi se v igro podala nevedoč, kakšen rezultat me čaka na koncu. Kljub tveganju, ki ga prinašajo igre na srečo, pa je občutek, da si nekaj zadel neprecenljiv. In prav ta občutek, mi še danes nariše nasmeh na obraz, ko se začnem spominjati sobotnih obiskov tržnice z dedkom in babico.

Naše domače kuhinje, ne bi zamenjala za nobeno moderno kuhinjoNaše domače kuhinje, ne bi zamenjala za nobeno moderno kuhinjo

Najlepše mi je, ko se za vikend vsi otroci zberejo pri meni doma in se družimo, takšne kuhinje ne bom našla nikjer na svetu, ker je ta prepletena z družino, čustvi in smehom. Od nekdaj sem si želela, da ko bom postala babica, da bi se za vikende vsi zbrali in imeli tisto pravo staro nedeljsko kosilo. Ko pride nedelja zjutraj, jaz ne stopim iz kuhinje do 12h, ker imam preveč dela z pripravljanjem kosila. To so moji najlepši dnevi, ko vem, da me bodo obiskali otroci in vnuki. 

Sama sem vedno imela rada polno hišo, kuhinje so zame srce doma, vedno, ko je nekdo prišel k meni na obisk iz moje kuhinje ni odšel lačen. Takšna sem in takšna bom ostala. Tudi otroci so me že vprašali, če v nedeljo pridejo prej, da bi pomagali pri kuhanju, pa sem jih zavrnila, ker vse to rada naredim sama in najlepše mi je, ko se ob 12h pripeljejo in vnuki priletijo k meni v objem. Ta občutek topline je tako lep, ne da se ga opisati z besedami in želim si, da bi tako trajalo še na mnoga leta.

Že od nekdaj so kuhinje združevale ljudi, kajti tukaj so čustva, hrana je naše življenje, brez hrane ne bi mogli živeti. Jaz sem dala skozi lakoto in vem, kaj pomeni biti lačen. Najlepše pa mi je, da so vnuki vzgojeni tako, da se nikoli ne bodo pritoževali nad hrano, ki se jo pripravila, vedno se prav lepo zahvalijo. Po praznih krožnikih pa vidim, kako je bilo zares dobro. Naše kuhinje, ko sem bila jaz otrok, niso imele toliko dobrot, zato sem še bolj srečna, ker lahko ponudim otrokom toliko dobrot, ki jih jaz žal nisem imela. Naj kuhinje vedno ostanejo srce babice, tega bi moralo biti več, kajti vsi vnuki si najbolj zapomnijo, kako so nekaj dobrega pojedli pri svoji babici.