Avtor: Urednik
Električna kolesa so postala priljubljena alternativa tradicionalnim kolesom, saj ponujajo lažji in hitrejši način premagovanja razdalj. V zadnjem času opažamo porast njihove uporabe med ljudmi vseh starosti, kar priča o njihovi praktičnosti in učinkovitosti. V tem članku bomo podrobneje spoznali električna kolesa, njihove prednosti in slabosti ter kako jih primerjati z običajnimi kolesi.
Električno kolo je opremljeno z elektromotorjem, ki pomaga pri premagovanju klancev in povečuje hitrost vožnje. Ta tehnologija omogoča voznikom, da se lažje prebijajo skozi mesto ali pa raziskujejo podeželske poti brez naporne hoje ali vožnje s klasičnim kolesom.
Prednosti električnih koles so številne: omogočajo daljše razdalje brez utrujenosti, pripomorejo k boljšemu okolju z manj onesnaževanja zraka ter prispevajo h gospodarski rasti s promocijo trajnostnih oblik prevoza. Seveda pa imajo tudi svoje slabosti – visoka cena, potreba po rednem polnjenju baterije in večja teža v primerjavi z običajnimi kolesi.
Če razmišljate o nakupu električnega kolesa, je pomembno upoštevati vaše potrebe in želje ter se odločiti za model, ki vam najbolj ustreza. Na trgu je na voljo veliko različnih vrst električnih koles – od mestnih pa do gorskih modelov – zato je smiselno primerjati lastnosti posameznih koles in se posvetovati s strokovnjaki pred nakupom.
V zaključku lahko rečemo, da so električna kolesa odlična izbira za tiste, ki iščejo sodoben način prevoza, ki združuje udobje in trajnost. Čeprav imajo svoje pomanjkljivosti, jih njihove prednosti več kot nadomestijo. Z naraščajoče število ljudi, ki se odločajo za to vrsto prevoza, lahko pričakujemo še večji napredek na področju električnih koles v prihodnosti.
Lahko rečemo, da se vse več ljudi zanima za okrasitev svojih vrtov. Velik prelom je bil tudi čas korone, ko nas je skoraj prisilil, da smo bili veliko v naravi in tisti, ki imajo to srečo, da imajo doma možnost velikega vrta, so sigurno več časa posvetili prav okraševanju. Če pa človek nima dobrih idej, je tukaj vrtnarstvo Tratnik, kjer so zaposleni polni znanja in izkušenj in vam bodo pomagali pri okraševanju vašega vrta.
Vrtnarstvo Tratnik je eno izmed vrtnarskih podjetij, ki se nahaja v Sloveniji. Podjetje se ukvarja s prodajo semen, sadik, zelenjave, okrasnih rastlin ter vrtne opreme. Poleg tega pa nudi tudi svetovanje in storitve vzdrževanja vrtov. Vrtnarstvo Tratnik se ponaša z večletnimi izkušnjami na področju vrtnarstva. Njihove sadike so vzgojene brez uporabe pesticidov in drugih kemikalij, kar zagotavlja zdrave in kakovostne rastline. Poleg tega se podjetje zavzema za ohranjanje biotske raznovrstnosti ter uporabo trajnostnih praks pri vrtnarjenju. V ponudbi podjetja lahko najdete širok izbor različnih sort zelenjave, sadja in okrasnih rastlin, ki so prilagojene podnebnim razmeram in okolju v Sloveniji. Poleg tega pa vam bodo strokovnjaki pri vrtnarstvu Tratnik pomagali pri izbiri najprimernejših rastlin za vaš vrt ter vam svetovali pri načrtovanju in vzdrževanju vrta.
Če ste ljubitelj vrtnarjenja ali pa si želite le polepšati okolico svojega doma, je vrtnarstvo Tratnik prava izbira za vas. Njihova ponudba je kakovostna, pestra in prilagojena slovenskemu okolju, strokovnjaki pa vam bodo nudili vso potrebno podporo in nasvete pri vrtnarjenju.
Jaz sem svoj vrt okrasila po svoje, je pa res, da mi je vrtnarstvo Tratnik prišlo prav, ker sem vse rastline kupila pri njih. Lahko še rečem, da niso bili prav nič skromni pri dajanju dobrih nasvetov. Tako vem, da če bom kaj potrebovala, bom šla v vrtnarstvo Tratnik, ker imajo noro izbiro rastlin in so pripravljeni pomagati z nasveti.
Ne vem, kaj se je zgodilo, ampak letos imam samo dva para navadnih visokih nogavic, vse ostale nogavice so pa nizke. Kar pomeni, da me čaka kmalu nakupovanje, ker nujno potrebujem tudi takšne nogavice in ne le to, kar imam. Večino časa nosim nizke nogavice, to priznam. Ampak ko imam obute kakšne visoke čevlje mi pa nize nogavice nikakor ne pridejo prav, ker me motijo.
Imam volnen visoke nogavice in velo veliko nizkih. Tudi športne imam takšne, ki so visoke potem se pa konča. Torej nakup tega me čaka, le ne vem, kam točno naj grem ponje, ker mi ni v interesu, da bi imela čisto navadne, ne bi pa imela kakšnih, ki so preveč pisane ali pa karkoli podobnega. Včasih tudi kakšen takšen preprost izdelek ni lahko kupiti, ker mi nič ni všeč, kljub temu da se v trgovine pokajo po šivih od vse možne izbire. Jaz pa še vedno ne vem, kaj mi je več. Ja prav nemogoča sem s tem priznam.
Še isti dan sem prebrskala ves splet, da najdem kje kakšne nogavice, ki mi bodo všeč, Ampak sem mi zdi, da je ravno po spletu to najbolj nemogoče kupovati. Mislim, da bom šla kar v trgovino, ki jo imam najbližje in našla nekaj, kar je tam, ker bodo zagotovo imeli kaj, kar mi bo všeč. Ali pa vsaj nekaj, kar mi bo približno všeč. Ne morem verjeti, da imam, lahko za zimo pripravljena le dva para takšnih nogavic, ko vem, da potrebujem več kot to in, da mi debele volnene vseeno ne bodo dovolj in tudi tenke nizke ne.
Ko sem prejela ukulele, sem bila najprej telo presenečena, da je imel najlonske strune, zato sem se določila, da takoj poiščem nove, ki sov takšne kakor na kitari. Presenečeno sem ugotovila, da povsod prodajajo le najlonske strune za ukulele. Prebrskala sem cel splet in zelo veliko spletnih trgovin, ampak povsod sem našla enako. Bila sem kar malce razočarana, kljub temu da najlonske strune vseeno zelo lepo zvenijo. Res nisem vedela, da obstajajo samo takšne. Mislim, da se bom kar morala sprijazniti s tem in se navaditi na to. Čeprav je več kot očitno, da je to normalno, je meni vseeno malce čudno.
Ko sem uglaševala ukulele, sem po zvoku slišala, da zveni zelo prijetno in niti najmanj ne zveni narobe, pa čeprav so strune najlonske. Najbrž ma na dolgi rok to ne bo, kaj veliko motilo, ali pa vsaj upam, da me ne bo. Ko sem prestirala akorde, ki so napisani za ukulele, je vse zvenelo zelo prav, ampak jaz sem vseeno videla le plastične strune, ki so me do zadnjega motile. Danes sem se že bolj ali manj navadila in me prav nič ne moti. Tudi večino akordov sem se naučila in upam, da bom kalu znala tudi kakšno pesem. Res si želim znati ta instrument, ker mi deluje še bolj priročen, kot sem si predstavljala, preden sem ga prejela domov. Če bo vse po sreči, ga bom čez kakšen mesec že dovolj obvladala, da bom lahko samo se pesmi vadila. To bi bilo res super.
Po tihem vseeno upam, da bom morda našla kakšne drugačne strune saj me res zanima, ali obstajajo ali ne. Res mi je čudno, da se dobijo le to.
Že nekaj časa me je malce bolj bolela glava, ko sem delala na računalniku, zato sem se odločila, da grem na okulistični pregled Maribor, da mi pregledajo oči. Na srečo sem lahko že naslednji da na okulistični pregled Maribor, kar me je zelo veselilo. Res sem si želel, da se čim prej soočim s tem, da vem, kaj se dogaja. Sicer se imela kar občutek, da bom verjetno dobila očala.
Ko sem prišla na okulistični pregled Maribor, in so mi pregledali vid, se je res izkazalo, da imam astigmatizem. Na srečo v začetni fazi, kar je pomenilo manjšo spremembo. Sicer, ko sem nadela očala, se mi je vse zdelo zelo čudno in sem potrebovala kar nekaj časa, da sem se navadila. Navodila so bila, da očala nosim vsak dan, kar je pa zame pomenilo, kar velim izziv. Glava me je namreč še bolj bolela ampak drugače. Čutila sem neko sproščanje, ampak po drugi strani pa tudi neko bolečino, ki ni bila najbolj prijetna in sem zato morala očala kar precejkrat dajati prič, ker nisem zdrčala predolgo z njimi.
Trajalo je približno dva tedna, da sem se očal navadila in da me je glava popolnoma nehala boleti. Na to me je prijazna gospa, tam, kjer je okulistični pregled Maribor, tudi opozorila tako, da sem vedela, kaj me čaka. Vseeno je bilo pa kar težko, da sem se navadila na drugačen vid. Ampak vsaj našla sem rešitev, ker so bile bolečine, ki sem jih imela vedno bolj neznosne, dokler očal nisem imela. Če mi okulistični pregled Maribor, ne bi našel težave res ne vem, kaj bi storila, saj je bilo moje delo precej ovirano. Ne vem, ali bi tako lahko pravzaprav nadaljevala tako, da še dobro, dame je okulistični pregled Maribor, rešil s pravo diagnozo in imam sedaj očala, ki mi pomagajo do boljšega počutja.
Vzdrževanje in čiščenje doma je lahko precej zahtevno opravilo. Toda, če smo pri tem dosledni in si delo porazdelimo med seboj, je vse precej lažje, obenem ne prihaja tako pogosto do kakšnih nepričakovanih oziroma nadležnih situacij, kot je denimo tudi smrad iz odtoka.
Če odtoke v posameznih prostorih čistimo redno, do smradu iz njih praviloma ne bi smelo prihajati. V nasprotnem primeru pa je smrad iz odtoka povsem normalni pojav.
Smrdijo biološke smeti ali smrdi iz odtoka?
Ko vstopimo v svoj dom oziroma stanovanje, nam je zagotovo veliko bolj prijetno, če ob odprtju vrat zavonjamo prijetne dišave. Lahko pa se seveda pripeti, da zaznamo povsem neobičajen in zoprn vonj, za katerega pa nismo povsem prepričani, od kod pravzaprav izhaja.
Pogosto pri nadležnem vonju najprej pomislimo na biološke smeti, ki jih od prejšnjega dne še vedno nismo odnesli na primerno mesto. Če pa jih redno odnašamo, je najverjetneje za to kriv smrad iz odtoka.
Reševanje oziroma odpravljanje smradu iz odtoka
Na sploh je smrad iz odtoka precej pogost pojav. Če nanj še niste naleteli, verjetno niti ne veste, kako intenziven in nadležen je takšen vonj. Ena od možnosti je ta, da kar se da temeljito očistite odtok. To lahko naredite s pomočjo sredstev, ki so namenjena ravno temu. A takšna čistilna sredstva za čiščenje odtoka so lahko precej draga, obenem pa tudi škodljiva za naše zdravje. Ko se v vašem domu ali v katerem drugem objektu pojavi smrad iz odtoka, si lahko pomagate z drugimi, bolj preprostimi in ugodnejšimi sredstvi, ki so poleg omenjenega ne škodujejo niti našemu zdravju ter okolju.
Najlaže odtok v kuhinji, kopalnici in še v katerem drugem prostoru očistite tako, da vanj stresete skodelico soda bikarbone, čez katero nato prelijete še alkoholizirani kis. Vse skupaj lahko pustite stati kar čez noč. Zgodaj zjutraj čez vse to prelijete še nekaj vrele vode.
Vsak ko enkrat naredi izpit za avto, se najbolj veseli tega, da ne bo rabil več hoditi v šolo ali službo po dežju. Nič več dežnikov in mokrih hlač, nič več nesramnih voznikov, ki jih zalivajo na pločnikih.
Ko enkrat dobijo avto se vse lepo spremeni. Pomembno pa je da med vožnjo po dežju preverimo brisalce. Brisalci morajo delati brezhibno, saj so ključnega pomena med deževnimi dnevi. So vir vidljivosti in poskrbijo, da ne bi prišlo do nesreče, ker ne bi videli čez šipe. Zelo pomembno je, da brisalci delajo. Čim je en brisalec slabši od drugega in ne čisti stekla sproti tako kot bi moral, smo lahko mi takoj bolj nevarni na cesti.
Brisalce imamo tako spredaj kot tudi zadaj. Spredaj sta dva, večja, zadaj pa en manjši, saj je tudi steklo zadaj manjše. V primeru okvare, ji h je potrebno takoj zamenjati, saj nikoli ne moramo vedeti, kdaj bo spet deževalo. V avto imamo tudi tekočino za čiščenje stekla. Pri tem seveda pomagajo brisalci. Čistilo se pošprica po steklo in brisalci avtomatično začnejo čistiti steklo.
Ko so veliki nalivi, je zelo pomembno da upočasnimo vožnjo, brisalci pa moramo naštimati na najmočnejše oziroma na najhitrejše brisanje šipe. Če ne dežuje močno je še vedno pomembno, da so brisalci vklopljeni, saj se kapljice tako naberejo na steklu in to onemogoča lepo videnje na cesto.
Če brisalci ne delajo, ko se zjutraj usedemo v avto in zunaj dežuje, je pametno da vožnje ne nadaljujemo zaradi lastne varnosti in pa seveda zaradi varnosti drugih. Deževanje se lahko hitro okrepi. Tudi če samo rosi, to se lahko zelo hitro spremeni in pride do pravega neurja, kjer nam pa tudi popolnoma dobro delujoči brisalci skoraj da ne pomagajo, kaj šele če nam brisalci ne delajo. Vedno je dobro da na dan, ko je napovedano slabo vreme, lepo preverimo stanje naših brisalcev in šele potem nadaljujemo vožnjo.
Leta in leta sem se ukvarjala z tekom, potem pa sem nepričakovano imela nekaj poškodb in tako se je moja tekaška kariera končala. Kar nekaj časa sem se lovila in nikakor nisem vedela, kam naj se usmerim, ker je ta moj konec z tekom bil tako boleč, da se enostavno nisem videla v nobenem športu. Ker sem se mogla še čuvati zaradi poškodb, sem se veliko sprehajala in tako so mimo mene kolesarili kolesarji. Sprva so mi bili kar malo tečni, ker sem se neprestano morala odmikati, potem pa sem začela premišljevati, da bi tudi sama lahko začela kolesariti. Ker nisem bila več tako mlada, sem se najprej vprašala, če je to sploh primerno. Ne vem zakaj, ampak to vprašanje se mi je neprestano ponavljalo.
En dan sem se tako odločila, da si grem v trgovino končno pogledat kolesa. Ker je bil prodajalec tako prijazen, sem izvedela več, kot sem pričakovala. Ko sem prišla domov, sem videla, da ne morem nehati premišljevati o kolesu, ki sem ga videla. Naslednji dan sem šla nazaj in kolo kupila.
Od tistega dneva naprej kolesarim redno in moram reči, da se je moje počutje bistveno zboljšalo. Trenutno pri kolesarjenju ne potrebujem družbe, raje poti obiram sama in se nekje ustavim, da spijem dobro kavico.
Tako je sedaj moj novi šport kolesarjenje in v njem prav uživam. Če bi mi kdo to rekel leta nazaj, tega ne bi verjela, ker me kolesarstvo res ni zanimalo in nisem vedela prav nič. Takrat je bil tek moje življenje.
Danes kupujem nove spodnje majice, da bom pripravljena na novo sezono. Sare so že zelo znošene in jih ne bom mogla več imeti za pod tunike in srajce, ko bo zima. Ne bi pa čakala do zadnjega, da bodo hladnejši dnevi tukaj, jaz pa še vedno ne bom imela nobene spodnje majice, ki jo lahko uporabim.
Vem, da bo, čez kakšen mesec več izbire zato bom tokrat kupila le nekaj majic. Ravno toliko, da imam dve, če bom slučajno pozabila, pa bi vseeno potrebovala kakšno prej, kot se mi ta trenutek zdi, da jo bom potrebovala. Ne bi rada imela situacije, ko bom potrebovala belo srajco, ne bom imela nič, za spodaj. Žal se skozi vse moje bele srajce malo vidi in takšna ne morem na sestanek. Kljub temu da bi si kdo mislil, da je zato lahko sestanek bolj uspešen.
Ko sem kupila spodnje majice, ki sem jih imela v mislih, sem si začela ogledovati še tunike za jesen. Nova kolekcija je bila namreč že tukaj in res je bila lepa. Nisem si mogla kaj, kot pa da izberem nekaj najljubših in jih pomerim. Ko sem jih oblekla v garderobi so mi bile vse tri, ki sem jih pomerila ulite in zelo lepe, zato sem se odločila, da kar vse kupim. Tako sem namesto tega, da bi kupila le spodnje majice, imela celo vrečo novih oblačil.
Ne vem sicer, ali je to dobro ali slabo, ker nisem dobro preverila svojega finančnega stanja, ampak recimo, da bi v vsakem primeru potrebovala novo garderobo, saj se približuje september in zelo veliko novih sestankov. Kar pomeni, da bom orala biti zelo urejena. Ne bom vedno moglo biti v srajci saj bodo nekateri sestanki malce bolj sproščeni. Vsekakor moram imeti pa obe možnosti, zato morajo biti tako spodnje majice pripravljene kot vse ostalo.
Najlepše je sobotno jutro na ležalniku ob bazenu. In točno takšno je moje današnje jutro. Cel dan imam pred seboj, jutri je nedelja in zbudila sem se ob šestih zjutraj. Še čez teden mi ne uspe tako zgodaj vstati. Bi pa bilo zelo dobro, da bi se navadila in bi tudi čez teden vstajala tako zgodaj. Le kar bi se morala navaditi, bi bilo, da bi hodila najkasneje ob pol polnoči spat. Oziroma ob enajstih bi morala biti že pri meditaciji pred spanjem. To običajno traja pol ure, potem pa tako zaspim, ker se vedno zelo dobro umirim in uspavam.
Kakšen bi bil moj idealni dan. Zjutraj bi vstala ob šestih in začela z meditacijo, potem bi naredila zajtrk in trening. Ko bi bila vse zaključila, bi bila ura ravno osem, kar bi bilo ravno prav, da začnem delo. Do petih šestih popoldan bi imela vse zaključeno in tako bi mi ostalo veliko več časa za vse stvari, ki jih odlašam, ravno zato, ker se običajno zbudim komaj ob pol sedmih in preden vse naredim, je ura osem. Kar pa vsekakor ni moj idealen urnik. Če bi imela takšen urnik, ki bi se ga držala tudi za konce tedna, bi bilo vrhunsko, ker bi lahko naredila res veliko stvari.
Morda pa počasi potrebujem daljši dopust, da se popolnoma sprostim in izklopim vse misli. Kadarkoli to naredim, imam zelo redko težave s tem, da imam potem takšne zgodnje urnike. Zadnje čase mi je pa tista ura in pol, ko ne morem vstati toliko prej, čisto preveč. Pa sem poskusila že marsikaj, ampak mi kar ne uspe.