Prav spominjam se, ko se je hiša dokončala in ko smo vse vselili, da sem si rekla, to je to in da ne bom nikoli ničesar spreminjala, pa sem se pošteno zmotila, sedaj menjujem ploščice za kuhinjo, ker je minilo toliko let, da bi pasalo malo prenove.
Ja, ko končaš hišo, si verjetno želiš samo mir, nič več dela, ropotanja, umazanije, zapravljanje denarja za delo in material, ker imaš vsega vrh glave. Planiraš si življenje naprej, počasi imaš čas za vse druge stvari, za potovanja, oblačila, izlete, da končno zaživiš malo bolj sproščeno.
Potem pa ko mine nekaj let, že začneš spet gledati, kaj bi lahko naredil in tako sva z možem dobila idejo, da pa bi zamenjala ploščice za kuhinjo, ker ko sva takrat montirala novo kuhinjo in so nama položili ploščice, nisva vedela, da ne bo izpadlo tako lepo. Pa sva šla spet v akcijo. Imela sva spet energijo in voljo, ploščice za kuhinjo sva izbrala full lepe, komaj sem čakala, da jih zamenjava. Smejala sem se sama sebi, da sem spet dobila takšno voljo, da spreminjam hišo. Tako se ljudje spreminjamo, nisem niti smela gledati po hiši, ker bi še kaj našla, kar bi spremenila, sedaj so bile na vrsti ploščice za kuhinjo, potem pa bova videla, kakšne volje bova, mogoče še kaj naredila spet na novo.
V to sva se podala z veseljem, komaj sem čakala končni izgled in zavedala sem se, da takrat, ko sva položila ploščice za kuhinjo nisva imela toliko časa, da izbereva prave, sedaj pa sva prvo našla prave ploščice za kuhinjo in šele nato sva se odločila za spremembo. Spoznala sva, da bi človek pri gradnji hiše, moral imeti več časa, kajti velikokrat izbere prehitro napačne stvari, tako kot sva midva izbrala napačne ploščice za kuhinjo, ker je bilo na hitro.
Kaj pa je vam najtežje delo pri hiši?
Meni je so okna, ker res nerada čistim ta okna, pa če bi saj bila nekaj časa čista, tako pa so kar kmalu spet umazana. Verjamem, da ni čiščenje oken samo meni tečno, z marsikatero prijateljico, ko sem se pogovarjala, je ravno tako rekla, da ji je likanje in čiščenje oken muka.
Jaz če je le možno za čiščenje probam nasrati mojega moža, ker okna so mi res zadnja, da se ubadam z njimi. Ko še nisva imela otrok se mi zdi, da ni bilo tako hudo, zdaj pa nekatera čistiva že na tri dni. To je noro.
Meni okna sploh ne bi bilo težko čistiti tudi na tri dni, če se ne bi kar neke rise poznale in se jih ne bi tako težko čistilo. To pa me pošteno razjezi. Lahko rečem, da nisem ena izmed teh, ko bi okna na hiši bila vedno čista, tista ki se preveč ne vidijo čistim bolj po redko, imam pa dva okna ravno na vhodu in vsak obisk ali poštar takoj vidi, če so umazana. Posebej pa se vidi, ko posije tisto jutranje sonce v njih, takrat me včasih skoraj kap, kako so lisasta.
Še dobro, da nisem tak perfekcionist, da bi me vsaka lisa motila, ali pa da bi bila obsedena s tem, kaj si misijo sosedje. Mene to res ne zanima, vendar pa me zmoti, če vidim celo otroško rokico na šipi, takrat me umazana okna zmotijo in stopim po krpo in jih kar takoj očistim.
Vsaka gospodinja ima svoje navade, jaz nisem tako natančna in moja okna niso nikoli in res nikoli čisto čista, prej boste pri meni videli lise, pikice in otroške rokice po oknih, včasih mi celo odtisi rokic, ki jih imajo okna pričarajo nasmešek na obrazu, da sem mama.
Veliko premišljujem o tem, kako je potrebno skrbeti za svoje telo, da ne zbolimo, da doživimo čim več let, da rak ne poseže v naše telo, pa vidim, da se sedaj srednjih letih kar izgubljam. Spominjam se, ko sem bila mlajša, da je bilo veliko bolj enostavno, ker sem bila zdrava športnica se z zdravjem nisem preveč obremenjevala, šport je naredil svoje, prehrana je bila prava in to je to. Potem, ko sem enkrat postala mama, sem itak bila obsedena z hrano, z zdravjem, ko sem slišala, da je rak bolezen današnjega časa me je vedno pošteno stisnilo v srcu in kar pridna sem bila glede telovadbe in prehrane, čeprav je že vse bilo veliko težje.
No sedaj pa sem v srednjih letih in meni je vse padlo dol, kriva so tudi poročila, ljudje, ker vsi se samo pogovarjajo resne teme, da o zdravju ne govorimo, rak je dnevna tema, kar naenkrat se mi zdi, da ima vsak drugi, ko zboli raka, resnično sem že cela prestrašena, ne znam se več nasmejati, ne znam več biti sproščena, ne poznam več heca in časa, ko ne vem kaj naj počnem. Vse mi je postalo težko, nimam časa za zdravo hrano, telovadba me izčrpa, ko bi me mogla osrečit in tako naprej.
Resnično me skrbi, da bo rak enkrat posegel tudi pri naših najbližjih, ne morem verjeti, kako spremeniš mišljenje, ko si enkrat v srednjih letih, kako te skrbi za otroka, kako te skrbi za starše, seveda za vsakega na svoj način, samo poslušaš, kako je rak pogosta bolezen, kako ljudje zbolevajo, kako se svet spreminja na slabše in prav nič ni fajn. Kaj bi dala, da bi spet bilo vse tako preprosto, kot v mladosti, ko zame beseda rak ni obstajala, ko se enostavno nisem obremenjevala z zdravjem vseh družinskih članov.
Saj veste, ko so otroci manjši, še kako obožujejo junake in prav je tako. Tako je skoraj vsaka šolska torba v prvim razredu porisana z njimi. Nekateri izbirajo po risankam, drugi po filmih, tretji spet po aktualnih junakih.
Tako se šolska torba že na daleč loči ali je fantovska ali za punce.
Punce izbirajo med svojimi junaki, kot so:
- Frozen
- Elza
- Hello kitty
- Princess
- Soy Luna
- Fantje pa imajo svoje junake, kjer blesti v njih šolska torba:
Formula
- Nogomet
- Spajder men
- Ninja želve
- Cars
- Gasilec Samo
- MinionsPrav je, da otroci živijo veselo otroštvo in če jim to pričara sanjska junaška šolska torba je prav, da jo tudi dobijo. Še prehitro otroštvo mine in podarimo jim, kar si želijo.
- Super krila
To so le eni izmed junakov. Zavedati pa se moramo, da vsako leto določeni super junaki izstopajo in otroci nam vsako leto predstavijo nove junake, tako boste težko zadovoljili otroka, da vam bo v prvih treh letih nosil isto torbo, kajti šolska torba je njihov podaljšek in ponosni so na njo. In če tisto leto njihova junak ni več popularen, potem ne morejo biti ponosni na sovjo torbo. Tako bomo mogli kupiti novo.
Ko takole vidim, koliko prvošolčkom pomeni nova šolska torba, ki ima narisanega junaka, ki ga obožujejo, potem ti ni težko kupiti točno takšne torbe, naj gredo v šolo z ponosom in to jim šolska torba, ki si jo želijo sigurno da.
Včasih se spominjam tega ni bilo, pravzaprav se prav ne spomnim kakšno torno sem sama imela v prvem razredu, ker to ni bilo tako popularno in pri hiši ni bilo toliko denarja. Pravzaprav se niti ni gledalo toliko risank in otroci nismo imeli toliko risanih junakov kot danes. Danes pa so junaki povsod, ima jih šolska torba, majice, hlače, so na čevljih, vrečkah in še bi lahko naštevali.
Prav je, da otroci živijo veselo otroštvo in če jim to pričara sanjska junaška šolska torba je prav, da jo tudi dobijo. Še prehitro otroštvo mine in podarimo jim, kar si želijo.
Sam imam odrt popoldanski s.p. trenutno pa sem prišel v situacijo, ko se enostavno ne znajdem več in potrebujem računovodski servis obala, da mi svetuje kako naprej. Nisem človek, ki se prej ne pozanima in posvetuje, a sedaj je prišla ta kriza, ko moramo zaradi virusa biti doma in jaz ne služim nič več. Na poročilih je vsak dan nekaj novega, vsak dan slišim nove stvari, nove odločbe in zakone in če bi hotel sam rešiti svojo zadevo jo ne znam, potrebujem računovodski servis obala, da mi pri tem pomaga.
Začel sem klicati svoje znance, če poznajo dober računovodski servis obala, da bi pomagal meni, ki ne računa svoje storitve predrago, ker itak nisem imel denarja, da pa bi sedaj plačeval računovodski servis drago. Prišlo je obdobje, ko se vsi lovimo, veliko podobnih kot jaz, sedaj potrebuje pomoč, ker nas je država spravila v ta položaj.
Sam sem na robu z živci, drugi mesec, ne vem od kod bom dobil priliv denarja in kako bom živel naslednje mesece, resnično me skrbi, ker moram poravnati vse stalne stroške, zraven pa imama še kredit. Potrebujem računovodski servis, ki mi bo svetoval najboljšo varianto zame. Na koncu sem le dobil telefonsko številko od ene ženske, ki je ravno tako imela popoldanski s.p in se je ukvarjala z računovodstvom. Takoj sem vedel, da če mi ona ne bo znala pomagati, mi ne bo znal nihče.
Bila je prijazna gospa, vse sva se zmenila, tudi glede plačila je bila resnično dobra, dogovorila sva se, da lahko stroške poravnam naslednji mesec, ko mi bo lažje, to je bilo res prijazno od nje. Komaj sem splaval čez to krizo, ponoči nisem spal, ni mi bilo do hrane, nekateri so govorili, da se bodo doma zredili, pri meni je bilo obratno, od vsega tega nisem imel apetita. Mene je res ta računovodski servis obala rešil za naprej in še danes se vedno spomnim na praznike, na to gospo.
Gradbena dela pri hiši so se končala, idejni načrt pa še ni bil končan, saj je manjkala le še pergola, ki bi nudila poletno zavetje pred soncem, pozimi pa služila kot prijetni zimski vrt. Glede na lokacijo parcele, je bila uporaba pergole potrebna, saj hiška stoji na hribčku, na sončni legi in poleti smo mogli poskrbeti za primerno senco. Tako je bila pergola edina pametna rešitev v tem primeru.
Glede na ponudbo, je bil izbor pester, pergola v svojih oblikah, materialih načinih izvedbe, moje in moževo mnenje pa deljeno. Zaradi nizkoenergijskega tipa gradnje hiše, je mož predlagal kovinsko konstrukcijo z lesenimi loki, z zastiranjem na daljinsko upravljanje. A sama sem se boj nagibala k temu, da bi bila celotna konstrukcija izdelana iz lesa, na eni strani obdana z lepo mrežasto povezavo lesenih palic, kamor bi lahko prepletla vrtnico, saj sem strastna ljubiteljica rož. A mož se je pogovoru vedno zvito izmaknil. Moški gledajo na estetiko čisto drugače kot ženske, zato nisem vztrajala pri svojem, pač pa mu prepustila organizacijo in tudi izbor.
Ko smo končno prišli do zaključka kakšna pergola bo postavljena pred hišo, so pričeli izvajalci voziti konstrukcijo in materiale. S strani sem opazovala kako potekajo dela, mož me je nekoliko nervozno pogledoval s strani, videlo se mu je, da bi rad naredil vtis name, da se je pa vendarle prav odločil. Ko je pergola bila postavljena, je bilo potrebno namestiti še senčila in prav z zanimanjem sem opazovala kako poteka postavitev, vendar sem nekoliko obnemela, ko je tovornjak pripeljal velika stekla.
Ker sem ravno mogla otroka odpeljati na plavalni tečaj, sem se prav s težavo odpravila od doma, saj me je dajala huda radovednost, kako bo videti pergola, o kateri sva imela tako deljena mnenja z možem ves čas, odkar sva se odločila, da jo postavimo. Po treh urah pripeljem na dvorišče, stopim iz avta in obnemim, stoječa konstrukcija, z prečudovito stekleno steno na eni strani in rolojem na drugi strani je bila prečudovita. Mož je že postavil vrtno mizo in stole, na mizi pa me je čakala čudovita vrtnica v lončku.
Vse kar nam je odveč sem vedno dajala na podstrešje, tako se je moj mož enkrat odločil in šel vse poslikat in rekel, da bodo mali oglasi prišli prav, ker lahko čisto vse prodava. Malo me je skrbelo, kaj on točno misli s tem in kaj vse hoče prodati, po drugi strani pa se mi enostavno ni ljubilo z njim ukvarjat in sem si mislila, naj naredi kar hoče, ker itak bo naredil po svoje, če tudi bi se jaz vmešala.
On se je odločil, da bo vse prodal, mali oglasi pa so bili najbolj primerni, da tam vse objavi. Če po pravici povem, resnično nisem vedela, kaj vse je na oglasih, kar kmalu pa mu je začel zvoniti telefon, ker so ljudje videli najine stvari in jih želeli kupiti. Bila sem presenečena, da so mali oglasi tako hitro delovali, kaj so eni neprestano na teh straneh, sem si mislila.
Tako sva počasi začela prazniti podstrešje, kar pa mi je tudi zelo pasalo, pa tudi vsak dinar pride prav. Nekega dne pa pravi, da je prodal najin stari okvir za posteljo. Tega nisem mogla verjeti, da bo nekdo kupil najin star okvir za posteljo. Takrat sem spoznala, da mali oglasi resnično pridejo prav ljudem, ki nimajo denarja. Prišla sta dva možakarja, eden je gradil hišo in potrebovala sta okvir za posteljo, ker ga bosta dala za silo v spalnico, ker on pogosto tam spi, ker dela pozno v noč. Kar zasolzile so se mi oči, če bi meni plačal, bi mu dala denar nazaj, tako pa je mojemu možu. Kako prav pridejo mali oglasi in kako si lahko poceni ljudje opremijo stanovanje ali hišo.
Kajti cene so tukaj res ugodne, tudi midva sva vse prodajala po celo nizkih cenah, tako da sva le nekaj dobila od tega, mali oglasi pa očitno delujejo na veliko, kot je tudi rekel sam gospod, da je kupil tukaj preko že pol opreme za hišo.
Kaj pa je vam najpomembnejše v kopalnici?
- Kad,
- kopalniški blok,
- tuš kabina,
- školjka,
- tepihi.
Sama si predstavljam idealno kopalnico tako, da ko se tuširam me nihče ne vidi, tudi če v kopalnico vstopi nepričakovano, školjko, ki ima kakovosten debel pokrov, topel tepih čez celo kopalnico, ki je primerne barve, ki tja paše in pa velik, velik in funkcionalen kopalniški blok, kjer lahko pred njim stojita dva in si nista napoti, kopalniško kad, ki je tako velika, da se lahko v njej ležim z ravnimi nogami, pa še kakšno veliko okno, skozi katero vidim naravo, to pa je že težje, saj je odvisno od lokacije doma.
Zame so to stvari, ko se bom v kopalnici počutila dobro, tuš kabina za mirno tuširanje, velik kopalniški blok, da se polepšam in školjka na kateri udobno sedim. Prav spominjam se enkrat, ko se nama je pokrov od školjke pokvaril in sva morala kupiti novega, pa sva kupila enega zelo poceni, ker sva pač mislila, da ni razlike. Še kako sva se zmotila, prvič ko sem se usedla na obroč mi je bilo tako neudobno, da sva že drugi dan šla po novega. Prav tako je verjetno, če misliš, da je kopalniški blok lahko majhen in da ti bo to čisto dovolj, da si umiješ zobe in obraz, kasneje pa ugotoviš, kakšno napako si naredil, ko enostavno nimaš kam kaj odložit in ti vse pada v umivalnik. Resnično je velik in funkcionalni kopalniški blok pomemben, da boste v kopalnici zadovoljni in mirni.
Če bi mene vprašali kakšen kopalniški blok si želim, ko bi vstopila v trgovino, bi iz prve odgovorila, da bom vzela tistega, ki je največji. Naj bo velik in funkcionalen, da lahko za njim stojiva dva in se urediva zjutraj predenj greva v službo. Če pa je povrhu kopalniški blok še lep, vam bo polepšal celotno kopalnico, ker je itak središče kopalnice.
Včasih mi moj mož reče, da bolj zahtevne ženske ne pozna in da kompliciram tudi tam, ko ni potrebno, seveda on pije katerokoli kavo, jaz pa pijem samo Lavazza kavo. Pa pride čas dopusta, ko se odpravljamo na svoj idealni kotiček, kjer imamo ob morju počitniško hišico in že se vidim, kako zjutraj in po kosilu pijem Lavazza kavo in opazujem morje.
Ko pride čas pakiranja, vsi vemo, koliko stvari je potrebnih in kako hitro pozabimo kaj naj pomembnejšega. Ste že kdaj pozabili kopalke, pa ste šli na morje? No, o tem govorim. To je res smešno, pa tako na veliko pakiramo. No, pri meni poteka pakiranje cel teden in to je rešitev, da resnično spakiram skoraj vse in redko kaj pozabim. Med najpomembnejše stvari pri pakiranju pa je tudi kava Lavazza, ne boste verjeli kako postrani me gleda mož, ko jaz pakiram in pripravljam kavni avtomat in kapsule, enkrat mi je rekel, da z kapsulami Lavazza delam bolj pazljivo kot z kozarci.
Ja, takšna sem. Lahko bi na morju hodila čisto vsaki dan na kavo v kavarno, ker je čisto blizu naše počitniške hišice, vendar kdo mi bo skuhal to mojo Lavazza kavo, ki jo obožujem še posebej zjutraj, ko se ljudje prebujajo in je to moj čas.
Moj kavni avtomat se tako seli, bilo kam jaz grem za več dni, gre z menoj. Sem kofektarica in to ne kakršna koli, ampak Lavazza kofektarica, to je to.
Da ne boste mislili, da moj mož ne komplicira pri kavi, doma pač ne, ker pije mojo kavo, ko pa pridemo v kakšno kavarno, pa oma vedno neke posebne želje in redko se zgodi, da mu prinesejo točno takšno kavo, kot si je on predstavljal. No, če to ni izbirčnost. Pri meni se je navadil, kajti pije se Lavazza kava, zato pa si potem verjetno drugje da duška, ampak on ne komplicira, pravi.
Ja, tisti, ki ste se že spoprijeli z odvečnimi kilogrami, veste kako težko je shujšati, tudi sam sem bil v tem neuspešen, dokler mi ni pomagal fitnes trener Maribor s katerim sem končno izgubil kilograme, ki so se nabirali več let skupaj.
Življenje prinese svoje, posebej, ko zakorakamo v službo, si ustvarimo družino, kar naenkrat nimamo več časa zase, pojemo kar nam pride pod roko in z leti se vse to pozna, tako sem sam bil v isti zgodbi, dokler mi ni ponagajalo zdravje, nisem se več dobro počutil. Vedel sem, da moram nekaj narediti in začel sem iskati trenerja preko spleta in takrat naletel, da obstaja fitnes trener Maribor pri katerem se lahko izvajajo različne vadbe. Kajti najbolj me je bilo strah, da bi mi kakšen fitnes trener Maribor naredil načrt vadbe, ki mi nikakor ne bi ustrezal, tako pa sem videl, da ima ta osebni trener več načinov vadbe:
- Individualni trening,
- Vzdržljivostni trening,
- TRX trening,
- Trening doma,
- Kondicijska priprava.
To mi je bilo neizmerno všeč in takšen fitnes trener Maribor bi mi odgovarjal, sem si takrat rekel, videl sem tudi, da izvaja svetovanje, sestavi jedilnike in izvaja meritve, tako da sem ga poklical. Zmenila sva se za prvi trening in komaj sem ga čakal, čeprav danes ko nazaj pogledam, ga raje nebi. Ker sem mislil, da bom na prvem treningu bolj klepetal o sebi, pa žal ni bilo tako, takoj sem se moral preobleči in skozi vadbo je fitnes trener Maribor vse zvedel o meni. Tako je točno videl, kaj potrebujem, kakšni naj bodo jedilniki in kako bom telovadil, jaz pa sem skoraj umrl od utrujenosti.
To je dober fitnes trener Maribor, ko skozi vadbo vidi vse, kar ti potrebuješ, da boš naredil nekaj iz sebe. Takrat sem bil jezen nanj, danes pa sem mu neizmerno hvaležen, saj sem shujšal in izoblikoval telo tako, da sem še sam presenečen, fitnes trener Maribor pa zadovoljen z rezultatom, ki sva ga skupaj dosegla.