Čedalje bolj pogosto sem začel opažati, kako popularne so postale bioklimatske pergole. S temi pa se nisem nikoli srečal osebno, tako da nisem nikoli zares razumel, zakaj so te postale tako priljubljene. Slišal pa sem zgolj nekaj dejstev o takšnih pergolah, vendar pa me to ni nikoli prepričalo, da so vredne svojega denarja.
Ko pa sem se nekaj časa nazaj odpravil do mojega dobrega prijatelja na kosilo, pa sem popolnoma spremenil svoje mnenje. Kosilo smo namreč imeli na njihovi terasi, kjer pa je bila postavljena takšna bioklimatska pergola, o katerih sem toliko slišal. Takrat pa sem lahko videl, da je ta konstrukcija v bistvu veliko boljša, kot pa se zdi na prvi pogled. Tekom kosila sem namreč lahko videl, da so se lamelne plošče, iz katerih je bila narejena streha, kar same od sebe obračale. Ko pa sem o temu vprašal tega prijatelja, pa mi je razložil, da ima bioklimatska pergola vgrajene senzorje, ki poskrbijo za to, da je pod pergolo lahko želena količina svetlobe in sonca. To pa mi je bilo zelo zanimivo, ter uporabno. Poleg tega pa so ti senzorji tudi skrbeli za to, da se je bioklimatska pergola, oziroma streha, popolnoma zaprla, kadar je zunaj začelo deževati. To pa je bilo odlično za to, da dež ni zmočil terase pod samo pergolo, ter jo je na takšen način zelo dobro zaščitila.
Tedaj pa sem popolnoma spremenil svoje mnenje o biklimatskih pergolah. Te so se mi sedaj zdele res zelo funkcionalne in uporabne, ter so imele številne napredne funkcije, ki so izboljšale kvaliteto preživetega časa pod to pergolo. Prav tako pa je bila celotna konstrukcija zelo trdna in stabilna, tako da sem lahko videl, da je to nekaj kar bo držalo kar nekaj let, zaradi česar pa sem videl, da so bioklimatske pergole definitivno vredne svojega denarja, kar pa je spremenilo moje mnenje o teh.
Gradbena dela pri hiši so se končala, idejni načrt pa še ni bil končan, saj je manjkala le še pergola, ki bi nudila poletno zavetje pred soncem, pozimi pa služila kot prijetni zimski vrt. Glede na lokacijo parcele, je bila uporaba pergole potrebna, saj hiška stoji na hribčku, na sončni legi in poleti smo mogli poskrbeti za primerno senco. Tako je bila pergola edina pametna rešitev v tem primeru.
Glede na ponudbo, je bil izbor pester, pergola v svojih oblikah, materialih načinih izvedbe, moje in moževo mnenje pa deljeno. Zaradi nizkoenergijskega tipa gradnje hiše, je mož predlagal kovinsko konstrukcijo z lesenimi loki, z zastiranjem na daljinsko upravljanje. A sama sem se boj nagibala k temu, da bi bila celotna konstrukcija izdelana iz lesa, na eni strani obdana z lepo mrežasto povezavo lesenih palic, kamor bi lahko prepletla vrtnico, saj sem strastna ljubiteljica rož. A mož se je pogovoru vedno zvito izmaknil. Moški gledajo na estetiko čisto drugače kot ženske, zato nisem vztrajala pri svojem, pač pa mu prepustila organizacijo in tudi izbor.
Ko smo končno prišli do zaključka kakšna pergola bo postavljena pred hišo, so pričeli izvajalci voziti konstrukcijo in materiale. S strani sem opazovala kako potekajo dela, mož me je nekoliko nervozno pogledoval s strani, videlo se mu je, da bi rad naredil vtis name, da se je pa vendarle prav odločil. Ko je pergola bila postavljena, je bilo potrebno namestiti še senčila in prav z zanimanjem sem opazovala kako poteka postavitev, vendar sem nekoliko obnemela, ko je tovornjak pripeljal velika stekla.
Ker sem ravno mogla otroka odpeljati na plavalni tečaj, sem se prav s težavo odpravila od doma, saj me je dajala huda radovednost, kako bo videti pergola, o kateri sva imela tako deljena mnenja z možem ves čas, odkar sva se odločila, da jo postavimo. Po treh urah pripeljem na dvorišče, stopim iz avta in obnemim, stoječa konstrukcija, z prečudovito stekleno steno na eni strani in rolojem na drugi strani je bila prečudovita. Mož je že postavil vrtno mizo in stole, na mizi pa me je čakala čudovita vrtnica v lončku.